Dogajanje v dijaški EU
Vsi prispevkiPrispevek RTV Slovenija o projektu
Matic Bitenc, 9. June 2010
Reportaža o projektu Res Dijaška EU na RTV Slovenija 3 na Vimeu.
slike
Neva Grašič, 20. May 2010
Nekaj utrinkov z nacionalne simulacije...
http://www.facebook.com/photo_search.php?oid=363750638383&view=all
rezultati
Neva Grašič, 16. May 2010
Pa naj posredujem rezultate nacionalne simulacije, ki je potekala v petek, 14. 5., v Mali dvorani DZ RS še za vse tiste, ki niste bili z nami.
Prvo mesto - Splošna in strokovna gimnazija Velenje, drugo mesto - Gimnazija Novo Mesto, tretje mesto - Škofijska gimnazija Vipava, četrto mesto - Srednja šola Domžale.
Izbrali smo tudi najboljšega govorca simulacije in mu poklonili majhno darilo. Kot odličen retorik se je izkazal Tilen Šerbec Turk, dijak Gimnazije Novo Mesto.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem vam, dijakom in mentorjem, za navdušujočo debato. Slike in podrobnejšo analizo ocen boste prejeli po pošti.
Pa veliko uspeha v zadnjih tednih pouka!
novica
Neva Grašič, 15. May 2010
Objava na dnevnik.si. Dr. Zvera ste presenetili z znanjem in načinom razmišljanja. Mi smo to vedeli že od vsega začetka:D
Odlični ste bili!!!
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042359551
obvestilo
Neva Grašič, 12. May 2010
Dragi parlamentarci!
Z veseljem vam sporočam, da se bo petkove simulacije udeležil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver, ki bo zasedel mesto častnega predsedujočega. Upam, da ste pripravljeni na njegova vprašanja in komentarje:D
Lp vsem, Neva
prispevki
Neva Grašič, 11. May 2010
Živjo!
Samo opozorilo štirim šolam, ki sodelujejo na nacionalni simulaciji: prispevke lahko objavite do vključno srede, 12. 5. V četrtek dopoldan bo Grega zbral število prispevkov, točke pa se bodo prištele k točkam doseženim v petek na simulaciji.
Uživajte!!! Jst že komaj čakam na petek!
Dan Evrope
Neva Grašič, 9. May 2010
Vabljeni k ogledu koncerta ob Dnevu Evrope in 60. obletnici Schumanove deklaracije. Prenos s Pogačarjevega trga bo ob 20.00, na 2. programu RTV Slo.
Govorci: g. Borut Pahor, g. Zoran Jankovič in g. Janez Potočnik Program: Big Band RTV Slo, Alenka Godec in Eva Hren - slovenska himna, evropska himna, Zeleni Jurij, Venci vejli, Iz megle, Just like that, So še rož'ce, Lepa Anka, Teče mi teče vodica, Bourree
Več o Dnevu Evrope in njegovem pomenu si lahko preberete na: http://europa.eu/abc/symbols/9-may/euday_sl.htm
Prispevki udeležencev
Vsi prispevkiEuropean Summer University
Hana Una Tm, 12. May 2010
Morda bi šel kdo na temo EU v Francijo? (:
http://www.e-urope.net/indexE.php
**Majhne skrivnosti velikega uspeha**
Hana Una Tm, 12. May 2010
Majhne skrivnosti velikega uspeha
Septembra smo se na festivalu Stična mladih odločili za delavnico Kakšna naj bo Evropa? – Tudi od tebe je odvisno!. V njej smo se pogovarjali s Klemenom Žumrom. Že kot zelo mlad je veliko dosegel in je tako zgled tega, kar uči: dosežeš lahko vse, če si pripravljen za to trdo delati in si tega zares močno želiš. Že po minutki njegovega predavanja nam je postalo jasno, da na mladih svet stoji in da naš svet ni samo Slovenija, ampak tudi EU. Tako imamo še več priložnosti, da unovčimo svoje talente, razširimo obzorja in postanemo del nečesa velikega. Aktiven del, seveda. Mladi imamo v EU možnost povedati svoje mnenje. To pa je tudi naša odgovornost. Pomagati moramo sooblikovati prostor v katerem živimo. Dobili smo ogromno novih informacij, nasvetov iz prve roke in domov odšli polni idej o tem, kaj vse bomo spremenili, ko bomo delali v Bruslju. :)
Hana Furlan, ŠGV
**Neformalno učenje**
Hana Una Tm, 12. May 2010
Neformalno učenje
Tisti, ki ste nas uspeli pobliže videti in slišati na simulacijah, najbrž že vsi veste, da smo zelo zvedavi in polni energije. Ukvarjamo se z nešteto stvarmi. Odločili smo se, da jim damo dodaten pomen in se vključili v program M.E.P.I.
Program MEPI – Mednarodno priznanje za mlade ( International Award for Young People) je eden izmed šestih največjih svetovnih mladinskih programov, ki mlade spodbuja k aktivnemu in ustvarjalnemu preživljanju prostega časa.
Deluje na treh stopnjah:
-Bronasta (6 mesecev)
-Srebrna (9 mesecev)
Zlata (12 mesecev)
Aktivni moramo biti na 4 področjih:
1.Veščine
2.Rekreativni šport
3.Prostovoljno delo
4.Odprave
Eden od skupnih ciljev nove strategije EU je tudi spodbujanje aktivnega državljanstva mladih, družbene vključenosti in solidarnosti mladih. Doseči se ga bo poskušalo tudi z usmerjanjem aktivnosti v področja kot so npr. prostovoljstvo, socialna vključenost, mladi in svet, kreativnost, zdravje in dobro počutje…
Z neformalnim učenjem in prostovoljstvom pridobimo kompetence, ki nam bodo gotovo v pomoč pri opravljanju našega bodočega dela. Radi pa bi, da bi se tega zavedali tudi naši bodoči delodajalci in upoštevali znanja in izkušnje, ki so pridobljene na drugačen način ter pri izbiri zaposlenih dali prednost tistim, ki so že med časom študija z veseljem in na lastno pobudo sodelovali v raznih projektih in programih.
Hana Furlan, ŠGV
Pasivizacija mladih
Glorija Meglič, 12. May 2010
Gotovo vsi poznamo rek mladost je norost. Za mladostnike je značilna velika količina energije, zanosa, elana... Vendar pa sodobne raziskave ugotavljajo, da med mladimi prevladujejo predvsem pasivne oblike preživljanja prostega časa. Zavedati se moramo, da lahko pasivizacija mladostnikov močno vpliva na celotno družbo, saj je za družbeni napredek, kreativnost in inovativnost mladih še kako pomembna. Vzroki za pasivnost mladih ne izhajajo iz njih samih, ampak predvsem iz okolja v katerem se mladostniki socializirajo.
V raziskavi (Ule, M. in V. Miheljak (1995), Pri(e)hodnost mladine) je bilo ugotovljeno, da se mladim zdi najpomembnejše naslednje: da si sam svoj gospodar, živiš mirno v krogu svoje družine in prijateljev, imaš urejen materialni položaj, postaneš poznan v svojem poklicu in se zabavaš po mili volji.
Neodvisne raziskave iz leta 2009 pa kažejo, da, več kot 70 odstotkov osnovno- in srednješolcev v Sloveniji v prostem času najraje gleda televizijo in posluša glasbo, druženje s prijatelji je šele na tretjem mestu.
Kaj nam prinaša bolonjska reforma?
Kaja Travižan, 12. May 2010
Prav za nas, bodoče študente, je pomembno, kakšne so prednosti in slabosti bolonjske reforme.
1 Spremenila se bo struktura študija, saj bo študij krajši in razdeljen na tri diplomske stopnje: - diplomska stopnja traja tri ali štiri leta in poteka kot visokošolski strokovni študijski program ali univerzitetni študijski program; - diplomska stopnja ali magistrski študij traja eno ali dve leti - diplomska stopnja oziroma doktorski študij, ki traja tri leta.
2 Vsi študentje bodo skupaj z diplomo brezplačno prejeli Prilogo k diplomi, ki bo izdana v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije..
3 Kreditni sistem študija: študijske obveznosti v študijskih programih se bodo po novem ovrednotile s kreditnimi točkami (ECTS), kar pomeni da bo vsaka obremenitev študenta po uradnem programu točkovana .
4 Skupni študijski programi: visokošolski zavodi bodo lahko z drugimi slovenskimi in tujimi visokošolskimi zavodi tvorili in izvajali skupne študijske programe.
5 Priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti in pridobljenih diplom bo po novem cenejše, krajše in enostavnejše.
6 Šolnine in dostopnost študija: za redni študij na javnih visokošolskih zavodih na prvi diplomski stopnji ni mogoče zaračunati šolnin.
7 Povečalo se bo soupravljanje in soodločanje študentov8. Tuji študentje: - lahko v Sloveniji prejemajo štipendije, a le v primeru, da je velja načelo vzajemnosti; - predavanja bodo lahko organizirana tudi v tujem jeziku, in sicer tudi v primeru, da predavanje ni organizirano tudi v slovenščini.
Bolonjska reforma pa se žal v praksi še ni izkazala. Na univerzalno priznavanje doseženih nazivov bo treba še počakati, saj smo šele dočakali prve bolonjske diplomante. (http://www.kajpami.si/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=22&Itemid=105)
Avtorske pravice
Zala Završnik, 12. May 2010
Avtorske pravice na spletu
Koliko nas objavlja fotografije s spleta vsakodnevno na facebook, bloge, in ostale mreže ter spletne strani? Kolikokrat pa dodamo avtorja in vir »naše« fotografije, članka, videa… ?
Tako kot drugod, tudi za splet veljajo zakoni o varstvu avtorskih pravic. Zakon pravi, da je avtorska pravica enovita pravica na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorju).
Zavedati se moramo, da mora imeti vsaka objavljena stvar tujega avtorja pripisano ime avtorja in/ali vir fotografije, besedila, … Vse neoznačene stvari se smatrajo kot kraja in lastnik oz. avtor ima vso pravico zahtevati svoje avtorske pravice. Prav tako se moramo avtorji zavedati, da v primeru, da naša dela niso podpisana in opremljena z ustreznimi podatki, imajo vsi ostali ljudje pravico naše delo objaviti drugje na spletu, brez pripisa našega imena.
Do legalnega objavljanja tujih del najlažje pridemo z direktno prošnjo avtorju. Preprosto ga kontaktiramo in ga prosimo za dovoljenje. Če nam dovoli, delo lahko objavimo in seveda obvezno dopišemo njegovo ime.
Fotografije, članke, … najdene na spletu je v večini lahko označevati. Če drugih podatkov ni, lahko vedno dodamo spletno povezavo in naša težava je rešena. Zato se le potrudimo in spodbujajmo avtorske pravice, saj mislim, da nihče ne bi bil zadovoljen, če bi našel svoje lastno delo s podpisom nekoga drugega.
Več o tej temi si lahko preberete na tej povezavi: http://matura.cosmopolitan.si/novice/avtorske-pravice-na-spletu-je-na-internetu-res-vse-zastonj/
Mladi, tudi naš glas naj šteje!
Cdisco Kings, 12. May 2010
Evropska unija je v novi strategiji povdarila participacijo mladih. Namreč dejstvo je, da se mladi v zelo majhnem številu udeležujejo volitev. Veliko jih meni, da njihov glas ne bo pomenil nobene spremembe, da njihovi interesi ne bodo upštevani in da je popolnoma vseeno, če se volitev udeležijo ali ne. Vendar je tako razmišljanje napačno. Če želimo, da nas upoštevajo, moramo izraziti interes, moramo biti aktivni in izrazit svoje mnenje. Potem nas bodo zagotovo slišali! Poglejmo že same volilne kampanije, ki se obračajo predvsem na tiste, ki gredo na volitve in jim lahko prispevajo svoj glas. Torej nimajo posebnega razloga, da bi v svoje programe vključevali mlade. Torej sami sebi delamo krivico! Pojdimo na volitve in izrazimo svojo voljo, ker nam ni vseeno kaj bo jutri z mladimi!
Povzeto po: Izjava za javnost Mladinskega sveta Slovenije